Ključna beseda: socialna stiska

»Tako dolgo je že, kar sem videla kos mesa, še pred pandemijo. Zelo hvaležna sem za tole.«

»To je sramota.«

»So dnevi, ko mi gre na jok.«

»Prej so ljudje ustavljali tovornjak, da so dobili kosti za svoje pse. Zdaj prihajajo in moledujejo za kosti, da bi skuhali zase.«

»Brezposelnost se veča. Neenakost narašča. Revščina narašča. Lakota se je vrnila. To je tisto, kar je ta vlada naredila naši državi.«

»Na žalost niti poslovodstvo niti člani nadzornega sveta sveta delavcev in sindikata niso prej opozarjali na razmere, ki so pripeljale do zaustavitve proizvodnje. Objektivnih informacij praktično ni bilo ali pa so bile skrajno skope.«

»Od proizvodnje v podjetju je odvisnih bistveno večje število prebivalcev bližnje in daljne okolice, po naših ocenah okoli 1500, ki so s svojo zaposlitvijo neposredno ali posredno vezani na obratovanje podjetja.«

»Prepričani smo, da si niti država niti lokalna skupnost ne bi smeli privoščiti izgube delovnih mest v družbi Vipap Videm Krško.«

»Od širše družine nimava nikogar, na kogar bi se lahko zanesla.«

»V resnici imava le drug drugega.«

»Najbolj bi si želela, da bi lahko najela stanovanje, ki bi lahko za dlje časa postalo najin dom.«

»V resnici sva brezdomca.«

»Težko je, ker sva sama, taki časi so, da je res dobro biti skupaj. A pač je, tako kot je …«

»Nekateri v tem trenutku nimajo za hrano, kaj šele za položnice«

»Imamo ljudi, ki so zaposleni, a ne morejo preživeti s svojim dohodkom«

»Bog blagoslovi Birmingham. V dvajsetih minutah, kolikor smo Ryana snemali, so mu mimoidoči podarili toplo pijačo, dve čokoladici in vžigalnik - ne da bi sam kogar koli kaj prosil.«

»Počasi opažamo manj primerov spanja na prostem v Birminghamu.«

»Nekega dne je takratna partnerica vzela otroka in vse stvari in se odselila 90 kilometrov stran. Zame je bil to nepopisen šok, nisem vedel, kaj storiti, odšel sem po pomoč k odvetniku in tudi s pomočjo centra za socialno delo mi je uspelo dobiti sina nazaj. To mi je bilo takrat najpomembneje, samo njega imam. Partnerica je takrat skoraj povsem izpraznila hišo, s seboj je odpeljala vse, kar je lahko.«

»Še nikoli mu nisem mogel kupiti igračke, ki si jo je izbral.«

»Star sem 41 let in še nikoli nisem videl morja.«

»Sedem nas je bilo, večkrat se nam je zgodilo, da smo morali jesti tudi bukovo listje, da smo se nasitili.«

»Že ob vstopu v šolo so opazili, da ima številne težave, predvsem pri slovenskem jeziku, težko mu je šlo pisanje in branje.«

»Zelo je razočaran, ker mu ne gre. Zdaj so ga prestavili še na nižjo stopnjo zahtevnosti šolanja, a vidijo, da mu tudi tam ne gre.«

»Kako naj se umijem, če voda kar po tleh teče?«

»Pogosto me sprašuje, zakaj smo mi najrevnejši v vasi, zakaj imajo nekateri tudi več kopalnic, mi pa niti ene, pa mu odgovarjam, da midva žal tega ne zmoreva.«